Besede so sestavljene iz korenov s stalnim pomenom, končnic za besedne vrste, končnic za množino in akuza tiv, predpon in pripon za dopolnjevanje oz. spreminjanje pomena. Vse te sestavine je mogoče z upoštevanjem logike in smiselnosti prosto sestavljati, kar pomeni, da lahko iz enega korena izvedemo tudi do 20 novih besed. Viri esperantskega besedišča so trije: univerzalni slovar, kakor ga je sestavil oče medn. jezika Zamenhof; sestavljanje novih besed s pomočjo kombiniranja besednih sestavin; uvajanje neologizmov.