Pred nedavnim (v aprilu 1997) je bila na 1. programu avstrijskega radia oddaja »Evropske diagonale«, v kateri so podali zgodovinski pregled jezikovne ureditve Evrope. Ugoto vili so, da je z uveljavitvijo angleščine kot »de facto« evropskega jezika v Bruslju in Strassbourgu prišlo do izrednega poplitvenja pogovorov med diplomati in uradniki Evropske zveze in njenih ustanov. Drugače pa je z ljudmi, ki se ne želijo zadovoljiti s površnim turističnim ali plehkim kuloarskim sporazumevanjem s pripadniki drugih narodov. Ti se bodisi lotijo intenzivnega poglabljanja v kak drug jezik, s čimer v najboljšem primeru rešijo to vprašanje za stik z uporabniki tistega jezika ‒ ali pa najdejo pot do mednarodnega jezika, ki pomeni rešitev tega vprašanja za vse primere.