Vendar je raba tega jezika omejena na sporočanje najbolj elementarnih čustev in občutij; če nekoliko poenostavim, pozna samo dve besedi: »ljubim« in »ne-ljubim«. Zelo nerodno pa bi bilo v tem jeziku poučevati geometrijo, zemljepis in zgodovino, poročati o zadnjih političnih dogajanjih, sestavljati pogodbe, pisati učbenike filozofije in psihologije, pisati prošnje za nastavitev, se pritoževati pri oblastnih instancah... Za veliko večino problemov je potreben kompleksen in dokaj natančen jezik, kakršni so sodobni nacionalni jeziki, kakršni so bili klasični jeziki in kakršen je mednarodni jezik esperanto.