V tem pogledu se pač pridružujem Aristotelovemu vzdihu: Amicus Plato, sed magis amica veritas (Platon je moj prijatelj, toda resnica mi je večja prijateljica). Iz teh razlogov sem se odločil vsem nekdanjim, sedanjim, prihodnjim, deklariranim in neznanim prijatel jem napisati nekakšno odprto pismo, v katerem jim bom skušal pojasniti svoje razloge za vztrajanje v zadevi, ki zanje ni vedno spodbudna in jim večkrat pomeni tudi kaj neprijetnega ali vsaj motečega. V letih, ko se začno rahlo, a nezgrešljivo po vrsti oglašati notranji organi človekovega telesa, je njegov lastnik tudi zaradi teh opozoril vse bolj pripravljen nazadnje vendarle sprejeti ta svet z vsemi njegovimi paradoksi in nesmisli, potemtakem tudi vsa taka pričakovanja, ki bi se prej zdela skoraj nesramna ali vsaj ne zelo umna in utemeljena.