Nekaterim narečjem je to tudi uspelo, kakor recimo pariškemu narečju v Franciji ali moskovskemu v Rusiji. Kjer je eno narečje zmagalo, tam navadno ni bilo več prostora za nadaljnji obstoj drugih narečij. Drugače pa je bilo pri Slovencih (in podobno pri Nemcih), kjer je skupni jezik nastal po nekakšnem dogovoru iz najbolj ustreznih prvin posameznih narečij.