Pustimo šalo ob strani. To z »duhom« ali Duhom (samo tako je smiselno o tem pisati, saj gre sicer za vonj in nič drugega!) ni tako preprosto, kakor je preprosto izgovoriti besedico »duh«. Odločiti se moramo, ali govorimo o »duhu«, ki ga ljudje kot duhovna bitja polagamo v stvarmi, s katerimi smo obdani ‒ ali pa verujemo, da je v teh stvareh samih naseljen Duh, se pravi osebno nadčloveško bitje, ki ga moramo potem vsekakor pisati z veliko začetnico.