Prav tako bi težko razglasili za človeka s primankljajem v ugledu nobelovega nagrajenca za ekonomijo prof. dr. Reincharda Seltena, ki je večji del svojega življenja ne le angažiran esperantist, temveč je objavil tudi znanstvena dela, v katerih z instrumenti svoje znanosti dokazuje razumnost odločitve za mednarodni jezik esperanto. Tudi praškega nadškofa in kardinala dr. Vlka bi težko uvrstili v klub manj uglednih oseb, ki bi se iz svojih komunikacijskih stisk morali reševati s pomočjo esperanta. In vendar je ta cerkveni dostojanstvenik veliko pripomogel, da je katoliška Cerkev v zadnjem času sprejela nekaj odločitev, ki so pomembni koraki na poti splošnega sprejetja esperanta kot jezika za vso Cerkev.