Francoska akademija znanosti, še vedno najbolj znamenita znanstvena ustanova na svetu, se je poslovila od častitljive latinščine in sprejela francoščino kot svoj jezik dosti pozneje, ko smo Slovenci že dobili svojo prvo tiskano knjigo in popolni prevod Svetega pisma: šele 17. stoletju. Avstrijski Cesar Jožef II. je Mozarta z enakim argumentom prepričeval, naj ne piše opere (Čarobna piščal) v nemščini, saj je za tako visoko umetnost primerna samo italijanščina. Kako dolgo smo morali Slovenci prepričevati sami sebe in druge, da je vse, kar lahko pove Nemec ali Italijan, mogoče povedati vsaj tako dobro tudi v slovenščini, ni treba posebej razlagati.