K temu je treba dodati še to, da je naročene knjige velikokrat zelo težko plačati, ker mednarodni denarni promet še vedno ni urejen in nakazovanje denarja ni tako preprosto, kakor je to znotraj iste države. Največji problem pa je seveda ta, da živi velik del esperantistov v najrevnejših državah sveta, kjer je nakup znamke za pismo v Evropo že premoženjska odločitev. Da ob vsem tem vendarle izide na leto med 200 do 400 esperantskih knjig, je pravi kulturni čudež, pred katerim se bo kultiviran in moralno čuteč človek spoštljivo priklonil.