nova beseda iz Slovenije

Vinko Ošlak: Bodi kar si / O verskih in filozofskih nagibih za rast in vztrajanje v svoji narodnosti in jeziku, poved v sobesedilu:

Kakor ateist, ki se usmili potrebnega, v tem trenutku ravna krščansko in služi veri, tudi ateist, ki si prizadeva za čist jezik, v tem trenutku ravna krščansko in dela v duhu vere, celo če v lepi slovenščini napiše protiversko razpravo ... Cerkev je to nujnost ‒ da namreč z veselim oznanilom vstopa v človeka po jeziku, ki mu je tako blizu, kakor je vsakomur lahko blizu le njegova materinščina ‒ uzrla že pred stoletji, ko je ob umiranju latinščine in porajanju narodnih jezikov začela vse bolj uporabljati tudi te, dokler ni, vsaj po mojem skromnem mnenju, šla z drugim koncilom nekoliko predaleč, ko je to, kar je bilo prav, namreč, da je uvedla narodne jezike tudi v liturgijo, storila, žal pa je opustila to, česar opustiti ne bi smela, namreč skupno latinščino, ki je v nekem drugem smislu imela nezamenljivo, celo z vsakokratno materinščino nezamenljivo nagovorno moč, namreč nagovorno moč kot simbol katoliške edinosti in svetovnosti. Cerkev bi vedno morala poslovati v dveh jezikih: v vsakokratnem jeziku ljudstva, sredi katerega deluje ‒ in v skupnem jeziku Cerkve, ki je bila do nedavnega latinščina.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA