To so bili predvsem ruski letopisi, na podlagi katerih je v Moskovskih zapiskih pisal o zgodovini Rusije, „Skazanije o knjaz′jah vladimirskih“, ki je utemeljevalo izvor ruskih vladarjev, ter delno cerkven in posveten spis „Čin venčanija velikogo knjazja Dmitrija-vnuka“. Precej pomembno mesto v Moskovskih zapiskih so zavzeli tudi geografski spisi, med temi že omenjen „Do rožnik“, ki so ga sestavili trgovci, ki so kupčevali z Ugri, in ostale skice (oz. pojasnila k njim), podobne „Knigi Bol′šogo čerteža“. Možno je, da je Herberstein poznal to knjigo ali njeni protografi, kar lahko sklepamo iz presenetljivih podobnosti njegovih podatkov o razdaljah med posameznimi geografskimi točkami s podatki, ki so navedeni tudi v tej knjigi 101. Herberstein je uporabljal tudi podatke in zemljevid Ivana Vasiljeviča Ljackega (njegov zemljevid je služil kot osnova zemljevidu Antona Wieda), vendar v kakšni meri, do zdaj ni znano.