Ob izidu 4. izdaje je bil Kazan že osvojen in je pripadal k področjem, ki jim je vladal vseruski car. Izvor, delitev plemen na nomadske zveze, način življenja in tatarska nrav so predstavljali osnove, na podlagi katerih se je razvijalo pripovedovanje o rusko-tatarskih in rusko-kazanskih vojnah. Kot gradivo za pričevanja pa niso služila samo kronike (predvsem Ermolinska, iz katere je Herberstein črpal podatke o mongolsko-tatarskem zavzetju države), ampak tudi pričevanja sodobnikov in udeležencev teh vojn.