Še vedno pa na prvem mestu ostaja vprašanje akademske izdaje Moskovskih zapiskov, ki bi ga bilo možno rešiti s pomočjo spontano nastale mednarodne organizacije „herbersteinistov“36, ki se je začela formirati v zadnjem četrtletju XX. stoletja. Potrebno bo izdelati novo in izpopolnjeno biografijo avtorja Zapiskov, strokovno analizirati temo „Bralci S. Herbersteina“37, in na 35 Že v 50-ih letih je bil izveden poskus, da bi Inštitut za preučevanje Vzhodne Evrope poimenovali po S. Herbersteinu (G. Stoekl. Siegmund Freiherr von Herberstein. 69). 36 To delo poenostavlja dejstvo, da so teoretične osnove za tovrstno izdajo že preučene (W. Leitsch. Probleme bei der Edition von Herbersteins Moscovia // Siegmund von Herberstein. 1989. 165-177).