Vprašanje rabe Zapiskov malodane kot učbenika v zunanjepolitični praksi iz začetka 17. stoletja je raziskala I. Auerbach. Politično mitologijo Rusije, predvsem teorijo o izvoru Madžarov iz Ugrov in Jugre, je predstavil R. Froetschner. G. Scheidegger je na podlagi Herbersteinovega poročila preučil diplomatski ritual snemanja pokrivala, J. Lehtovirta je obravnaval vprašanje rabe različnih nazivov v Zapiskih, ki je bilo v Herbersteinovem času zelo aktualno, manj pa so udeležence konference zanimale teme diplomatskih stikov. Vlogo Moskve v odnosih s Poljsko in Svetim rimskim cesarstvom za časa Karla V. je pojasnil J. Wijaczka, W. Leitsch pa se je na koncu vrnil k vprašanju akademske izdaje Zapiskov in k nadaljnjim perspektivam „herbersteinistike“32.