V 70-ih in 80-ih letih je naraslo zanimanje tudi za arheografijo in za znanost o zgodovinskih virih 10. W. Leitsch dopušča možnost, da so osnovo Zapiskov tvorila poročila o potovanjih poslancev v Moskvo, čeprav Herberstein sam piše le o ustni pričevanjih 11. V poročilu Ferdinandu, sestavljenem leta 1527 (F. Kaempfer 12) oz. okrog 1528 (C. Harrauer), je Herberstein na prvo mesto postavil vprašanja religije in vprašanja diplomatskega sprejema. Znanstveniki so do podrobnosti dognali zgodovino dodelave prve redakcije Zapiskov iz leta 1533 vse do izida knjige.