Če so Moskovski zapiski Sigismunda Herbersteina v 16. stoletju lahko popolnoma potešili radovednost Evropejcev, so v 20. stoletju pomagali pojasniti izvor „ruske nravi“ in „ruskega fenomena“. Rezultate prvega povojnega preučevanja Herbersteinovih Zapiskov je leta 1967 povzel znameniti avstrijski rusist Guenter Stoekl 5. Leta 1990 je ta poskus ponovil njegov učenec Walter Leitsch 6.