Veliko število uglednih samostanov v deželi, pomembni Evropejci, ki so jih naseljevali, vpetost dežele v združeno Evropo in vsesplošen napredek v obdobju relativnega miru je na začetku drugega tisočletja katapultiral Karantanijo in njeno ljudstvo v središče dogajanja. Redko posejani ostanki, ki so preživeli večstoletno divjanje islama z onkraj mejnih rek Sotle in Kolpe ter sredi preteklega stoletja še rušilni vihar komunistične revolucije, pričajo o vrhunskih dosežkih v arhitekturi tistega časa, po vsem svetu raznešeni arhivi skrivajo sijajne dosežke iluminatorjev in piscev, svetovna umetniška zakladnica hrani dela skladateljev in mnogih drugih ustvarjalcev. Ključni mejnik v takratnem dogajanju je trenutek, ko je na knežji kamen na Gosposvetskem polju sedel Ru dolf Habsburški in ga je slovenski kmet po starodavnem obredu ustoličil za karantanskega kneza.