Posebej pomembna je podrobnost, ki jo Conversio jasno podaja, da „so ga napravili za vojvodo“ (illi eum ducem fecerunt), kar skupaj s podatkom, da so ga najprej sprejeli in mu potem izročili vojvodstvo, razločno pokaže bistvo: Knez je najprej obljubil zvestobo ljudstvu, šele potem ga je ljudstvo sprejelo in potrdilo kot svojega vojvodo. V tej luči postane pomembno tudi, da je kandidat za vojvodo moral biti med obredom oblečen v domačo obleko ljudstva, to je v kmečko obleko. Vse to je tista temeljna razlika, po kateri se slovensko ustoličevanje bistveno razločuje od drugih investitur, tedanjih in kasnejših.