nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
In res, antropično načelo je smiselno le, če predpostavimo mnoštvo vesolij, seveda hipotetičnih, saj do možnih drugih vesolij nimamo dostopa, povsem smo znotraj našega. Samo če je domena antropičnega načela mnoštvo vesolij (ensemble of universes ali ”multiverse“, kot se izrazi John Leslie), v katerih so nekateri parametri fiksni, drugi pa variabilni, lahko s tem načelom razložimo dobro ubranost našega vesolja za nas kot opazovalce - brez te predpostavke mnogih vesolij pa je antropično načelo res prazna tavtologija, kakor mu tudi sicer očitajo nekateri kritiki. Vzemimo znova za primer dobro ubranost hitrosti raztezanja vesolja v prvi sekundi kozmološkega časa: antropična razlaga te ”neverjetno“ dobre ubranosti, ki ”protidejstveno“ pravi, da če ne bi bilo vesolje tako dobro ubrano že na samem začetku, potem nas opazovalcev pač ne bi bilo tukaj, ker pa smo tukaj, je vesolje moralo biti dobro ubrano - ta logična razlaga, če odmislimo teleologijo,
je učinkovita samo tedaj, če predpostavlja zelo mnogo vesolij, v večini katerih opazovalcev ni, ker zanje pač niso bila dobro ubrana, in se tako zdaj tam, v večini tistih drugih vesolij, nihče ne more spraševati, odkod njihova (ne)ubranost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani