nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Teorija napihnjenja ne rešuje dokončno problema usklajenosti oziroma dobre ubranosti zgodnjega vesolja, ampak ga prenese na drugo, osnovnejšo raven razlage.
Morebitni ugovor, da je v teh primerih dobra ubranost vezana na standardni kozmološki model, ki še sam ni povsem preverjen, čeprav zanj nedvomno govori precej dejstev (zato smo tudi mi predpostavili njegovo resničnost) - ta ugovor je prekratek, saj obstaja vrsta argumentov za dobro ubranost tudi na področju fizike delcev, ki ni odvisna od kozmologije; na primer, razlika med masama protona in nevtrona je približno enaka masi dveh elektronov (torej sorazmerno majhna), a če bi bila razlika le malce drugačna, ne bi bil možen obstoj stabilnih elementov, tj. večina elementov bi bila radioaktivnih, kar bi nadalje preprečevalo nastanek velikih organskih molekul, npr. aminokislin, ki so gradnice žive snovi itd. V ozadju tovrstnih kvantnih ubranosti niso nobeni teoretski (nujni, apriorni) razlogi,
kajti, kot je bilo že rečeno, fizikalne konstante niso izpeljane iz enačb same teorije, ampak se nam - vsaj na sedanji ravni znanosti, ko še ni ”končne teorije“ - kažejo kot kontingentne: v enačbe jih vnesemo za uskladitev variabel v fizikalnih zakonih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani