nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Za filozofa, ki premišljuje o sodobni znanstveni kozmologiji, je še posebej zanimivo, da je standardni model s teorijo napihnjenja in tudi z drugimi, še bolj ”spekulativnimi“ dodatnimi predlogi (na primer z Lindejevo teorijo ”kaotičnega napihovanja“ ali Hawkingovim ”imaginarnim časom“ ali celo s Tiplerjevo ”fiziko nesmrtnosti“), zašel v domeno izrazito metafizičnih vprašanj, ki pa jih fizika skuša reševati s svojo bolj ali manj standardno, karseda eksaktno znanstveno metodologijo. Uspeh tovrstnih projektov je dvomljiv ravno zato, ker pogosto niso razjasnjeni osnovni pojmi, ki vstopajo v nove ”meta-fizične“ teorije. Eden izmed takšnih pojmov je, na primer, ”stvarjenje iz niča“ (creatio ex nihilo): ko filozofija ali teologija govorita o stvarenju iz niča v tradicionalnem (recimo tomističnem) pomenu, je s tem mišljen nič v dobesednem pomenu, kolikor je o niču sploh mogoče govoriti; ko pa fiziki kozmologi govorijo o stvarjenju ali nastanku
vesolja iz niča, s tem mislijo na nastanek materije in energije ter prostora-časa iz vakuuma, ki seveda ni ”čisti“ nič, saj naj bi v njem že veljale določene kvantne zakonitosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani