nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Ironija v razvoju kozmologije pa je, da se Einsteinova domnevno ”največja zmota“, namreč lambda, zdaj znova kaže kot upravičena, še več, današnji kozmologi v njej vidijo možnost zapolnitve vrzeli med doslej izmerjeno in ”pričakovano“ (tj. za ”ravno“ vesolje kritično) povprečno gostoto mase in/ali energije v vesolju: lambda naj bi izražala ”energijo vakuuma“ in tako znova, tako rekoč po ovinku, postavila na kozmološki prestol filozofsko zaželeni model ”ravnega“ vesoljskega prostora, tj. neko posodobljeno, ne več tako preprosto varianto Einstein-De Sitterjevega kozmosa. Vendar je treba k temu takoj dodati, da oživitev lambde obenem pomeni vdor mnoštva novih možnih modelov oziroma scenarijev razvoja vesolja, tako da je enostavnost zdaj že ”klasičnih“ FRW-modelov, v katerih je imela lambda ničelno vrednost, videti že skoraj idilična (več o merjenju kozmološke konstante in ukrivljenosti prostora gl. tudi v reviji Scientific American, januar
2001).
Ali se z novimi empiričnimi podatki približujemo rešitvi ”uganke vesolja“ (vsaj kar zadeva ”obliko“ celotnega kozmosa v prostoru-času) - ali pa se oddaljujemo od nje?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani