nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Vesolje je torej celota vsega v prostoru-času dostopnega bivajočega: to celoto pa lahko pojmujemo bodisi kot potencialno bodisi kot aktualno dostopno območje vesoljnih ”fenomenov“, npr. zvezd, galaksij, sevanj ipd. Obseg aktualne dostopnosti fenomenov je odvisen seveda od zmožnosti naših čutov in instrumentov (teleskopov, spektrografov itd.), ki nam močno razširijo področje opazovanja, vendar meja med potencialno in aktualno dostopnim vesoljem ni določena le z zmožnostjo instrumentov, temveč tudi z načelnimi horizonti, s katerimi je zamejen naš pogled. Sodobni kozmološki modeli poznajo več vrst horizontov glede na to, kaj horizont zastira pred našim opazovanjem (bodisi dogodke v vesoljnem prostoru-času bodisi ”delce“ vesolja oz. galaksije bodisi sevanje), in odnosi med različnimi horizonti so precej zapleteni, ker so odvisni od okvirnih teoretskih modelov vesolja [o tem gl. npr.: Harrison, 438-57 ali Kanitscheider (1), 385-96].
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani