nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Kajti tu je v samem jedru Schellingove metafizike prisoten iracionalizem pravolje in njenega pradejanja - in zato se tudi Schopenhauerjevo nadaljevanje te ”zgodbe“ zdi pričakovano. Sprašujem se, ali ni navsezadnje Spinozov determinizem veliko bolj sprejemljiv umu kakor pa misel, da je sam začetek sveta ”poljuben“? Spinozovo (in seveda tudi Heglovo) spoznanje nujnosti je namreč spoznanje nepoljubnosti, umnosti vsega, kar je. Le kako naj bo pradejanje stvarjenja kontingentno?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani