nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Toda tujec se ne zmeni zame, še pogleda me ne, in ko znova zajamem vodo, zdaj za prhajočega konja, vzame puščico iz tulca, napne lok in pomeri v sovo, ki se spreletava v somraku. ”O, nikar!“ zakličem in trepetam, da bo zdaj zdaj švisnila k razpetim krilom smrtonosna ost, v strahu stečem za njim, ga objamem in poljubim na kosmato lice: ”Ne ubij moje ptice, volčji tujec! S teboj grem, kamorkoli, vse tja do goreče zarje, samo pusti jo živeti!“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani