nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Poleg alkimističnega zlata tu najdemo tudi biblični lik božje Modrosti, ki jo je ”Gospod imel na začetku svojih poti“ [prav tam, 304; gl. Sveto pismo: Prg 8, 22]; ob branju Vekov se mi je zdelo, da je Schelling, čeprav tega ni izrecno zapisal, pojmoval božjo Modrost, verjetno pod vplivom grške Sofije, kot ”zanikajočo voljo“, ki se v praveku zoperstavi ”potrjujoči volji“ stvarjenja - namreč kot tisto voljo, ki kliče k vrnitvi v nevidno. Spominjam se, da Schelling na nekem mestu pravi, da Modrost ”kliče k nevidnemu“ in ”objokuje usodo svojih kreatur“...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani