nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Ogenj in pepel...! Takrat, ko je umrl moj oče in sem gledal njegovo žaro, obloženo s cvetjem in venci, mi ni bila najtežja misel, da je v njej shranjeni pepel edina snov, ki je ostala od očetovega telesa - saj tisti pepel navsezadnje ni imel več nobene prave zveze z očetom, nič bolj kot kamen, iz katerega je izklesan nagrobnik, ali zemlja, iz katere poganja pušpan. Težja od pepela mi je bila misel, da tistega obličja, ki sem ga bil vse svoje življenje poznal in je bilo še pred nekaj dnevi tu, pred mano, trpeče, vendar nedvomno očetovo, zdaj ni nikjer, nikjer več!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani