nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Posamezne ”stvari“, tj. končni razsežni in miselni modusi, na primer biljardne krogle ali domišljijske predstave, so vpete v neskončne verige vzrokov in učinkov [gl. 1p28 (117)], ki pa nimajo prvega vzroka v časovnem smislu (tako kot pri Tomažu Akvinskem), saj stvarstvo nima začetka v času, kajti -
”...tisto, kar je končno in ima določeno bivanje, ni moglo biti ustvarjeno od absolutne narave nekega atributa Boga, zakaj vse, kar sledi iz absolutne narave nekega atributa Boga, je neskončno in večno.“ [1p28d (117)]
- torej je prvi vzrok stvarstva, Bog-ali-narava, pri Spinozi mišljen kot substancialni prvi vzrok, ki v svoji popolnosti ne ustvarja neposredno posameznih modusov, končnih stvari, ki so nepopolne in časne, ampak brezčasno utemeljuje (in zaobsega) splošne zakone, po katerih stvari nastajajo in minevajo, se gibljejo in spreminjajo, še posebej zakon vzročnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani