nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Na tem mestu pa moram poudariti, da tistih naukov, ki jih nekatere cerkve razlagajo v zvezi s Kristusom, jaz ne zatrjujem niti ne zanikujem, kajti svobodno priznam, da jih ne razumem. Tisto pa, kar sem pravkar rekel, povzemam iz Svetega pisma, v katerem nisem nikoli prebral, da se je Bog prikazal Kristusu ali govoril Kristusu, ampak da se je Bog razodel apostolom po Kristusu; da je Kristus Pot življenja in da je bil stari zakon dan po angelu, ne pa neposredno od Boga; od tod sledi, da če je Mojzes govoril z Bogom iz obličja v obličje, tako kot človek govori s svojim prijateljem (tj., ko govorita s svojima telesoma), potem je Kristus občeval z Bogom iz duha v duh.“ [prav tam, 1:48-51]
Če prav razumem, Spinoza ni verjel, da je Kristus ”istobistven“ z Bogom, nebeškim Očetom, ampak da je v njem ”božja modrost prevzela človeško naravo“ in da se je po njem ”Bog razodel apostolom“ - torej je bil Kristus velik prerok, a vendar zgolj prerok, z
božjo modrostjo navdahnjen človek, ne pa sam Bog. Kristus je odrešenik človeštva po svojem nauku, ki ga je prejel tako, da je ”občeval z Bogom iz duha v duh“; Kristus je ”pot življenja“, podobno (čeprav bolj neposredno, notranje in obenem univerzalno) kot je bil Mojzes vodnik svojega ljudstva iz egiptovske sužnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani