nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Res pa je, da celo tako neizmerno veliko vesolje še ni dejansko neskončno, zato vprašanje dejanske oziroma aktualne neskončnosti (ki jo je stari Aristotel zavračal) ostaja odprt problem Brunove kozmologije, a ne samo njegove, temveč sega daleč naprej, prek Newtona in Kanta vse do našega časa. Po Einsteinu imamo pri oblikovanju kozmoloških modelov na razpolago neevklidske geometrije, ki pa vprašanja aktualne neskončnosti vesolja tudi ne morejo rešiti, če se izkaže, da je vesolje dovolj ”prazno“, namreč če je gostota snovi dovolj nizka, da se ne bo nehalo raztezati, ker prešibka gravitacija ne bo mogla zaustaviti raztezanja; na vekomaj raztezajoče se vesolje pa je opisano z negativno ukrivljenim prostorom (ali v mejnem primeru z evklidsko ravnim), ki je - po standardnem modelu - neskončen.
Janez.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani