nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Sodobna kozmologija je prišla do spoznanja, da je znotraj našega vesoljskega horizonta, ki ga zamejuje t. i. Hubblova sfera, horizonta, ki je oddaljen od nas neznanskih 15 milijard svetlobnih let (to je namreč ocena razdalje, ki jo je svetloba preletela v času od ”prapoka“ do danes), vsebovan le delček celotnega vesolja, ki naj bi se v tisočinki prve sekunde nepredstavljivo hitro ”napihnilo“ v procesu, imenovanem ”kozmično napihnjenje“ (”inflacija“)... Res pa je, da celo tako neizmerno veliko vesolje še ni dejansko neskončno, zato vprašanje dejanske oziroma aktualne neskončnosti (ki jo je stari Aristotel zavračal) ostaja odprt problem Brunove kozmologije, a ne samo njegove, temveč sega daleč naprej, prek Newtona in Kanta vse do našega časa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani