nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Pred dvema tednoma, v zgodnjem majniku, ko je na jutranjem nebu visel še zadnji krajec prejšnjega luninega cikla, so na vrtu prevladovali cvetoči grmiči, forzicije, brnistre... zdaj pa se iz zelene globine dvigajo perunike, imenovane tudi irisi, kot petelinji grebeni štrlijo iz goste, pred nedavnim pokošene trave; in tu so tudi potonike, med njimi nekatere povešajo svoje težke, bele cvetove, razvajene od vrtnarjenja, medtem ko druge, bolj divje, lahke in svetlo rožnate, zlahka kljubujejo zemeljski privlačnosti, saj so zrasle iz semen, ki jih je prineslo z vetrovnih nanoških pobočij. Na zidu okrog notranje strani vhodnega portona začenja dehteti jasmin, ki pa se po vonju še ne more kosati z bezgom, saj se bezgov vonj izgubi samo v bližini sivke ali žajblja, kraljice in kralja dišavnic na Marijinem vrtiču začimb, posejanih na sončnem robu nad dolinico ali spodnjim vrtom, kjer raste sadno drevje vse tja do sosedovega vinograda. Iz zgornjega v spodnji vrt
vodijo kamnite stopničke, ob strani porasle z bršljanom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani