nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
K sreči pa Sonce ni črna luknja, in zato ukrivljenosti prostora okrog Sonca ne ponazorimo z lijakom brez dna, ampak le z rahlo vdolbino na sicer ravni (prazni) površini, z vdolbinico, v katero se ”ujame“ težko telo, kakršno je Zemlja, medtem ko hitremu svetlobnemu žarku vdolbinica samo malce spremeni smer potovanja po ravnini (praznini). Oba, tako Zemlja kot svetlobni žarek, pa ”prosto padata“ v ukrivljenem prostoru, čeprav se v ravnem evklidskem prostoru njuno gibanje kaže kot vrtenje Zemlje okoli Sonca oziroma kot rahla sprememba smeri žarka na poti skozi Osončje. (Mimogrede naj povem, da bi Sonce postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov - vendar to po astrofizičnih teorijah ni mogoče, kajti črne luknje nastajajo samo iz zvezd, ki so mnogo večje od našega Sonca.)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani