nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Bruno. Nič lažjega: pri nekem prostorskem predmetu, na primer mizi, ti omogoča njena spominska slika, njeno ”imanentno predmetenje“ v tvoji zavesti, da vsakič prepoznaš njeno istost, na primer, če se s pogledom, ki si ga odvrnil, spet vrneš k njej in jo prepoznaš kot isto mizo - in analogno ti omogoča imanentni časovni predmet, ki ga konstituirata retenca in reprodukcija, da vsakič znova prepoznaš Bachovo glasbeno frazo, kadar jo spet slišiš. Melodija kot časovni predmet je v retenci in reprodukciji tako ali drugače odsenčena, vendar ostaja zavesti dostopna kot ista melodija zaradi identitete svojega ”kajstva“ ali eidosa ali bistva...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani