nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Tako je. In zdaj se zastavlja za presojo veljavnosti Kantove transcendentalne estetike tisto odločilno vprašanje, ki si se mu že približal, ko si spraševal o odnosu med apriornostjo in strukturo prostora in časa: gre za vprašanje, katere formalne lastnosti ohrani transcendentalna struktura, potem ko odmislimo vso čutno vsebino, ki jo zaznavamo skoznjo? Ali imata prostor in čas kot formi čutnosti sploh kakšne lastne značilnosti, ali jima lahko pripišemo kakšnekoli pozitivno določljive ”predikate“?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani