nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Tako kot že Kartezij, je bil Leibniz ”plenist“, tj. zagovornik teze, da je ves prostor poln in da praznina ne obstaja; ta teza naj bi bila tudi v skladu z njegovo relacijsko teorijo prostora: praznina ne samo da ni po ničemer določljiva, saj nekaj, česar ni, ne more biti v odnosu z nečim, kar je, namreč s stvarmi, poleg tega pa se mu je zdelo nepredstavljivo, kako naj bi stvari sploh bile v medsebojnih odnosih, če med njimi ne bi bilo dobesedno ničesar - in ker stvari očitno so v medsebojnih odnosih, zato med njimi ni praznine. Newtonova mehanika pa je, nasprotno, za razlago gibanja nebesnih teles z gravitacijo potrebovala prazen prostor, po katerem se na primer planeti brez trenja in vselej po istih tirih vrtijo okrog Sonca. In ravno vesoljna gravitacija, ki je glavno Newtonovo odkritje - odkril jo je baje v tistem hipu, ko mu je, počivajočemu v senci pod drevesom padlo jabolko na glavo in se je vprašal, zakaj tudi Luna ne pade na Zemljo - je bila
za Leibniza največji kamen spotike:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani