nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Medtem ko je bil Newton prepričan, da bi se pri vrtenju vedra vodna površina ukrivila in da bi tudi pri izenačenju hitrosti vode s hitrostjo vedra ostala ukrivljena, tudi če bi bilo vedro z vodo edini predmet v sicer praznem vesolju, saj bi bila površina ukrivljena zaradi delovanja sredobežne sile na vodo v odnosu do absolutnega prostora - pa je Mach menil, da je ukrivljenost vode v tem miselnem eksperimentu zgolj domnevna in da ne daje zadostnega argumenta za postuliranje absolutnega prostora, saj nikakor ne moremo vedeli, kako bi se snov obnašala v umišljeni praznini, ko pa naše dejansko vesolje ni prazno; dodal je, da ravno tako ne moremo vedeti, kakšni bi bili učinki vrtenja na vodno površino, če bi izbrali drugačen miselni eksperiment, na primer da bi bile stene vedra debele več milj. Skratka, po Machovem principu naj bi bile sredobežne oziroma ”plimske“ sile in njihovi opazni učinki pri deformaciji vrteče se snovi, recimo zvezde ali vodne
površine, posledice vrtenja teles v odnosu do razporeditve snovi v našem dejanskem vesolju - ali, kot se je sam izrazil, v odnosu do ”zvezd stalnic“. Machov princip je precej vplival tudi na Einsteina, toda vprašanje, ali je ta princip res veljaven, je še danes odprto: predvsem ni jasno, kako naj bi neke daljne zvezde vplivale na bližnjo, lokalno deformacijo snovi, oziroma - če rečemo v smislu Einsteinove relativnostne teorije - kako naj bi neke daljne zvezde vplivale na bližnjo, lokalno ukrivljenost prostora-časa, namreč na ukrivljenost tu-in-zdaj, v vrtečem se vedru vode.
Janez.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani