nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Glej - predstavljaj si, da bi bilo vrteče se vedro z vodo, če odmislimo vrv, edini predmet v sicer praznem univerzumu; če bi bil prostor tega univerzuma določen zgolj relativno, namreč samo z medsebojnim odnosom med vedrom in vodo v njem - in bi se tako rekoč vrtel skupaj z njima - tedaj po Newtonu ne bi bilo nobenega razumljivega razloga za to, da vodna površina ostane ukrivljena tudi potem, ko se hitrost vrtenja vode izenači s hitrostjo vrtenja vedra (tj., ko stene vedra ne ”vlečejo“ več za sabo vode v vrtenje) - kajti v relativnem, ”vrtečem se“ prostoru bi voda skupaj z vedrom pravzaprav mirovala. Toda ker površina vode pri vrtenju očitno ostaja ukrivljena tudi takrat, ko se hitrosti vrtenja vedra in vode izenačita, zato (je sklepal Newton) deluje sredobežna oz. centrifugalna sila, ki vodno površino ukrivlja, v odnosu do ”zunanjega“, negibnega, absolutnega prostora. Od tod njegova trditev, da je vrtenje absolutno in ”resnično“ gibanje:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani