nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
... Tako. Ob angleškem čaju bova začela pogovor z Isaacom Newtonom, ki ni bil samo véliki utemeljitelj klasične mehanike, ampak tudi pomemben filozof, saj je bilo takrat - ob koncu 17. stoletja in tudi še pozneje, vse do Kanta in Hegla - znanstveno mišljenje neločljivo od filozofskega, drugače kot si dandanes domišljajo nekateri ”čisti znanstveniki“ na eni strani in ”čisti filozofi“ na drugi. Prvo filozofsko vprašanje, na katerega naletimo ob branju Newtonovih filozofskih ”sholij“ v njegovem glavnem delu Philosophiae naturalis principia mathematica (Matematični principi naravne filozofije, 1687, ali kratko: Principia), je vprašanje absolutnega prostora in časa: Newton je bil namreč prepričan, da poleg relativnih prostorov in časov, v katerih se medsebojno gibljejo (ali mirujejo) posamezna telesa v relativnem smislu, obstajata absolutna prostor in čas, glede na katera se telesa gibljejo (ali mirujejo) v absolutnem smislu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani