nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Garin, 61]. Garin meni, da pri renesančnih videnjih idealnega mesta ne gre za onstranske utopije, za vizije nebeškega mesta, ampak za iskanje povsem tostranskega urbanističnega ideala, ki naj bi se mu približale predvsem Firenze, pa Benetke in Milano ter v manjši meri tudi druga renesančna mesta [prav tam, 76]. V tem pomenu je treba razumeti njegovo trditev, da je arhitekturna utopija v zgodnji renesansi pravzaprav politični projekt mesta, ki ga še ni, namreč zamisel idealnega tosvetnega polisa: florentinski kancler Leonardo Bruni je umetnost stavbarstva navezoval na Aristotelovo Politiko, slavni arhitekt in polihistor Leon Battista Alberti pa je pojmoval arhitekturo kot ”umetnost vseh umetnosti, združiteljico in kraljico vseh drugih“ [prav tam, 73]. Renesančna arhitektura je, sledeč antičnemu idealu vesoljne harmonije, skušala že na tem svetu ustvariti karseda popoln tostranski odsev večne lepote onstranskega sveta platonskih idej - in gotovo
ji je to v precejšnji meri tudi uspelo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani