nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Markovo truplo so njegovi krščanski bratje, na sliki preoblečeni v bogate beneške trgovce, med viharjem izmaknili z grmade, kjer naj bi ga poganski mučitelji sežgali, in ga zdaj odnašajo v grob... Postave, ki si jih imenoval bele sence, bežijo pred viharjem v zavetje palače in tista ženska, ki vleče kamelo za povodec, skuša spraviti žival na varno... Ne vem pa, zakaj pa mladenič na levem robu slike zagrinja zastor.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani