nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
”Zaman stezam roke po njej zjutraj, ko se zdramim iz morastega sna, zaman jo iščem v svoji postelji ponoči, ko me radostne, nedolžne sanje slepijo, da sedim ob njej na trati, jo držim za roko in odevam s tisoč poljubi. Ah, kadar potlej omamljen v polsnu tipam za njo in se ob tem zbudim, tedaj izbruhne iz mojega utesnjenega srca potok solz in bridko jočem temni prihodnosti naproti.“ [prav tam, 107]
Mojster, rekli ste, da je preteklost tu, okrog nas - kaj pa prihodnost?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani