nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
V splošnem naj bi v zahodni filozofiji, še zlasti v krščanskem personalizmu, oseba pomenila več od jaza: oseba naj bi bila tista ali tisti kdo, ki se zaveda sebe, svoje identitete v teku časa, sam ali sama sebe doživlja kot subjekt vseh svojih spominov in volje, je odgovorna za svoja dejanja... medtem ko jazu ne pripisujemo zmerom vseh teh lastnosti, ampak ga v novoveški filozofiji razumemo predvsem kot ”čisti“ spoznavni subjekt. Drugače rečeno: identiteta oziroma istost jaza naj bi bila sicer nujen, ne pa že tudi zadosten pogoj za identiteto osebe - ali, če obrneva: identiteta osebe ni nujni pogoj za identiteto jaza. Parfit se z analitično metodo, značilno za angleško filozofijo, ukvarja z vprašanjem, kaj pomeni identiteta osebe ali osebna identiteta, in še posebej, kako naj pojmujemo posmrtno preživetje - ali ga je treba pojmovati kot osebno preživetje ali kako drugače?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani