nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Svet se ne vrne v polje gotovosti kot nekaj zavesti zunanjega, transcendentnega, marveč kot njena evidentna intencionalna vsebina; intencionalnost zavesti pomeni, da je zavest vselej ”zavest o nečem“ - in celota, natančneje horizont vsega v zavesti aktualno in potencialno mišljenega, je svet. V odnosu do jaza je svet imanentno transcendenten, vsebnostno presežen. Ne gre več za klasično pojmovanje transcendence kot realne presežnosti, marveč za ”transcendenco v imanenci“, za presežnost v vsebnosti zavesti - in strukture sveta se kažejo jazu obenem kot transcendentalne, tj. kot strukture same zavesti, ki je, kot sem rekel, vselej intencionalna, vselej je zavest o nečem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani