nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Knjiga Ali - ali je sestavljena iz dveh delov, vsak obsega več precej samostojnih spisov, Dnevnik zapeljivca pa je postavljen na konec prvega dela. Izmišljeni pisec prvega dela, ki ga avtor knjige Sören Kierkagaard - tudi sam podpisan s psevdonimom Viktor Eremita (na katerega se prej nisem mogel spomniti) - imenuje oseba A, je življenjski ”estet“, ”pesnik“, zapeljivec, fiktivni avtor dnevnika ali vsaj njegov somišljenik (kajti istovetnost osebe A z zapeljivcem Johannesom ni čisto jasna, ni pa bistvena), medtem ko je ravno tako izmišljeni pisec drugega dela knjige, imenovan oseba B, pravo nasprotje A-ja, namreč ”etik“, odgovoren soprog in družinski oče, obenem pa prijatelj sedem let mlajšega A-ja, katerega poskuša v dveh izredno dolgih, kar precej razvlečenih pismih spreobrniti in privesti na pravo pot, s tem da mu predoči nujnost alternative ali - ali in ga kliče k odgovornosti, ki iz alternative sledi. Če se vprašamo, kateri od obeh,
A ali B, je Kierkegaardov glasnik in v katerem je skušal upodobiti sebe samega, smo do ”danskega Sokrata“ še najbolj pravični, če presodimo, da mu povsem ne ustrezata niti A niti B, lahko pa rečemo, da je bližji B-jevim idejam in načelom, to je, da se Kierkegaard v alternativi med ”estetiko“ in ”etiko“ zavzema za slednjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani