nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
V današnjih teorijah mnogih svetov le-ti tvorijo mnoštvo, nekakšno nejasno definirano univerzalno množico, ki se kmalu lahko znajde - kot vemo iz teorije množic - v nevarni bližini paradoksov, in zato rajši kot celovita množica sploh ni vpotegnjena v znanstveno teorijo. Brunov Univerzum pa je bil zamišljen in občuten kot vseobsegajoče božansko Eno, večno prisotno v božanskem Umu, v človeškem pa le tolikanj, kolikor je človeški um podoba božjega. In še nekaj ne smemo pozabiti: pri uvedbi mnoštva svetov je bil izhodiščni Brunov motiv povsem drugačen od motivov sodobnih kozmologov - Brunovi svetovi so se porajali predvsem iz čudenja nad neizmernostjo, mistično neskončnostjo kozmosa, božanskega Univerzuma, medtem ko se svetovi v sodobnih teorijah množijo zaradi iskanja primerne razlage našega ”dobro ubranega“ sveta, zaradi redukcije enkratnosti na neenkratnost, zaradi pojasnitve našega vesolja kot ”nečesa povsem normalnega“, zaradi pretežnega namena
sodobne znanosti, da bi racionalno pojasnila naravo, vesolje, v katerem smo se znašli kot misleča, čuteča in čudeča se bitja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani