nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Jasno je, da se vsi tovrstni nesmisli razblinijo, brž ko fizik odkrije vzročno razlago vrednosti gravitacijskega pospeška na planetu Zemlja (9,8 m/s2), namreč ko to vrednost fizikalno poveže z maso našega planeta... Skratka, meni se zdi, da smo dandanes glede navidezne kontingentnosti naravnih konstant načelno povsem na istem kot ta zamišljeni čudak pred nekaj stoletji, ki bi se čudil umni izbiri moči zemeljske težnosti - in zato pravzaprav nimamo druge razumne izbire, kot da preprosto in potrpežljivo, brez velikih estaholoških pričakovanj na ”končno teorijo“, počakamo na nadaljnji razvoj fizike in drugih znanosti, pa bomo prej ali slej vedeli tudi to, zakaj se naravni parametri kažejo kot kontingentni. Meni se zdi to edina zares racionalna pot v znanosti in posledično tudi v filozofski kozmologiji, če naj bo usklajena z znanstveno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani