Kocbek nikoli ni bil samo partizan. Kocbek je bil vedno tudi pesnik, ki je celo v najbolj krvavih trenutkih zgodovine koketiral s svojo pesniško muzo, torej vedno intelektualec, ki je bil znotraj in obenem tudi zunaj, v najnevarnejši bitki in za platnicami knjige... človek zgodovinskega hazarda, vendar človek, ki je stavil na dve karti, na zgodovino in na večnost, na zemeljsko in nebeško kraljestvo. Pirjevec pa je bil ves, kar ga je bilo, samo znotraj, v zgodovini, in to brez rezerve in brez distance.