Tak, vzvišen odnos do smrti, je za Vidmarja naraven, se pravi tudi umetniški odnos do smrti. In tako je njegova liberalistična sodba spet enkrat najbližja klerikalni, saj tudi konfesionalna vernika, kakršna sta teologa Bonhoeffer in Kung, odpravljata smrt z vzvišeno držo, s prepričanjem o zveličanju človekove duše. Po teh kriterijih smrt seveda sploh ni in ne more biti prisotna in zato ni prisotna tudi v Mrtvaškemu plesu, v knjigi, ki hoče govoriti o smrti v poeziji.