In čeprav osebno menim, da se znotraj obstoječega družbenega in političnega sistema ne da nič narediti, vsaj nič pametnega in dobrega, moram le priznati, da z nastopom Matjaža Kmecla slovenski partijski totalitarizem le ni več tak, kakršen je bil prej. Matjaž Kmecl je razmaknil njegove ozkosrčne meje, presvetlil njegovo temačno samozadostnost, začel dialog ... Dopustiti moram celo, da Matjaž Kmecl razmišlja in čustvuje podobno kot jaz in pri tem meni, da se je dolžan s svojim kulturnim in političnim angažmajem lotiti zla tam, kjer ima najmočnejšo postojanko, v sami partiji.